Prav ne vem, kam točno sta izginila dva meseca, ker se mi zdi, da se je poletje komaj začelo, pa ga je že konec. Na srečo smo bili zelo veliko naokoli in na dopustih, tako, da lahko rečem, da smo po nekaj letih končno imela lepe počitnice. Otroci so se tudi bili mnogo več z vrstniki kot prej in prav vesela sem, da so končno imeli popolno poletje po vsem tem, kar je bilo zadnja leta. Mislim, da je letošnje poletje bilo za vse kočno pravo poletje, ne le za našo družino. 

Sele danes, ko sem bila v trgovini in iskala vse šolske potrebščine za otroke sem se se spomnila, da je ves ta čas minil tako hitro, kot bi bila dva tedna in ne dva meseca. Torej šola je tukaj in tudi vse priprave. Na srečo imam že skoraj vse pripravljeno in mislim, da me čakajo le še malenkosti. Prva dva tedna sta običajno najbolj kaotična, potem pa ni več tako težko, saj se stvari bolj ali manj utečejo. Upam, da bosta vsaj ta dva tedna minila zelo hitro in se bo vse samo postavilo na svoje mesto. 

Ko sem zaključila z nakupovanjem, sem še enkrat preverila, ali imam res vse, kar sem imela na seznamu in, ko sem videla, da imam vse, sem končno lahko odšla do blagajne in se odpravila domov. Najraje bi šla kar spat, ker me je čakalo še zelo veliko opravil, ki jih se mi iskreno ni dalo urejati, ampak sem morala. Raje bi bila še kje na morju in uživala, ampak to sedaj kakšen teden ali dva ne bo mogoče.

 …