Programiranje je veda, ki ima iz dneva v dan večji pomen, saj programiranje danes zaznamuje vse okoli nas.

Ali ste se kdaj spraševali, kako sploh delujejo naprave okoli nas, na primer računalniški programi, ali pa televizija? Odgovor na to je preprost. Programiranje. S programiranjem lahko ustvarimo katerikoli program, za vse možne potrebe na tem svetu.

Programiranje je prisotno že, odkar so prisotni prvi računalniki, saj bi bili brez te vede povsem neuporabni. Za lažje programiranje pa obstaja veliko programskih jezikov. Programski jezik je besedišče in nabor slovničnih pravil za ukazovanje računalniku za izvajanje določenih nalog. Eden izmed znanih programskih jezikov je Python, ki se ga v večini uporablja v šolah.

Programiranje je tudi zelo zaposljiva veščina, ter je možnost zaposlitve v praktivčno vsakem podjetju. Lahko na primer popravljamo spletne strani, ali pa ustvarjamo nove programe za nove matematične in računalniške probleme, za katere še nimamo odgovorov. Programiranje je tudi uporabno oziroma nujno potrebno pri zasnovanju ter izdelavi novih aplikacij.

Vse vrste digitalne komunikacije so prav tako ospredje programiranja, torej vsaka digitalna oblika nekega prikaza je programiranje. Če se sprehodimo po cesti, je programiranje vse okoli nas. Na primer ko zagledamo semafor, je programiran, kdaj se mora kje prižgati zelena luč ter kdaj rdeča na drugemu semaforju. Nato, če zagledamo kakšen digitalni znak od trgovine ali pa digitalni meni restavracije, gre prav tako za programiranje. Naša transportna sredstva, kot na primer avto, avtobus, vlak ali pa kateri koli drug način transporta, v katerem je vsaj nek delež elektrike, so programirana tako, da vse komponente delujejo sinhrono skupaj.

Programiranje je torej praktično v vsaki elektronski napravi, ki jo zagledamo.…