Moja stara delovna obutev je že tako znošena, da je skrajni čas, da grem po novo. Če bi se mi vsaj dalo v trgovino, bi bilo tudi zelo dobro. Najraje bi si to naročila peko spleta, ampak vem, da ni pametno tvegati, da mi obutev ne bo prav. Vem, da mi ne preostane nič drugega kakor to, da grem v trgovino enkrat v zelo kratkem. Predvsem pa, preden mi te čevlji, ki jih imam, razpadejo na nogi. Vem, da to zveni, kot da so res že čisto pri koncu, ampak ne, ni tako. Če bom pa še kakšen mesec vztrajala v njih a ne vem, ali bo ta delovna obutev zdržala vse napore, ki jih mora.
Ko sem prišla domov, je delovna obutev ponovno pristala v zadnjem kotu omare, da se ne vidi in sem raje za danes še pozabila nanjo, ker se mi res tako zelo ne da ukvarjati s tem. Raje bi bila kje na kakšnem prijetnem dopustu in delovna obutev ne bi bila nekaj, kar potrebujem čez dan. Tudi to me čaka. Zelo kmalu tudi. Ampak spet ne tako zelo kmalu, ker imam še veliko dela. Predvsem veliko dela, ker moram še dva tedna delati, preden bo čas, da grem na dopust. Po eni strani to res ni veliko časa, še preden grem, ampak imam še kar veliko dali, ki ga moram opraviti. Zato vem, da mi dnevu ne bodo ravno hitro minevali. Dobra stvar je le ta, da grem na dopust za dva tedna, kar pomeni, da se bom res zelo odpočila. Glede na to, da bom deset dni na potovanji in ostale dni doma, bom končno imela tudi čas, da uredim vse stari, ki jih moram urediti, pa nimam, več energije zanje. Kot na primer za to, da poskrbim, da bo delovna obutev kmalu nova. …