Čas je za nove šolske potrebščine, saj se bo šola kmalu začela

Prav ne vem, kam točno sta izginila dva meseca, ker se mi zdi, da se je poletje komaj začelo, pa ga je že konec. Na srečo smo bili zelo veliko naokoli in na dopustih, tako, da lahko rečem, da smo po nekaj letih končno imela lepe počitnice. Otroci so se tudi bili mnogo več z vrstniki kot prej in prav vesela sem, da so končno imeli popolno poletje po vsem tem, kar je bilo zadnja leta. Mislim, da je letošnje poletje bilo za vse kočno pravo poletje, ne le za našo družino. 

Čas je za nove šolske potrebščine, saj se bo šola kmalu začela

Sele danes, ko sem bila v trgovini in iskala vse šolske potrebščine za otroke sem se se spomnila, da je ves ta čas minil tako hitro, kot bi bila dva tedna in ne dva meseca. Torej šola je tukaj in tudi vse priprave. Na srečo imam že skoraj vse pripravljeno in mislim, da me čakajo le še malenkosti. Prva dva tedna sta običajno najbolj kaotična, potem pa ni več tako težko, saj se stvari bolj ali manj utečejo. Upam, da bosta vsaj ta dva tedna minila zelo hitro in se bo vse samo postavilo na svoje mesto. 

Ko sem zaključila z nakupovanjem, sem še enkrat preverila, ali imam res vse, kar sem imela na seznamu in, ko sem videla, da imam vse, sem končno lahko odšla do blagajne in se odpravila domov. Najraje bi šla kar spat, ker me je čakalo še zelo veliko opravil, ki jih se mi iskreno ni dalo urejati, ampak sem morala. Raje bi bila še kje na morju in uživala, ampak to sedaj kakšen teden ali dva ne bo mogoče.

 …

Stara delovna obutev je že čisto pri koncu

Stara delovna obutev je že čisto pri koncu

Moja stara delovna obutev je že tako znošena, da je skrajni čas, da grem po novo. Če bi se mi vsaj dalo v trgovino, bi bilo tudi zelo dobro. Najraje bi si to naročila peko spleta, ampak vem, da ni pametno tvegati, da mi obutev ne bo prav. Vem, da mi ne preostane nič drugega kakor to, da grem v trgovino enkrat v zelo kratkem. Predvsem pa, preden mi te čevlji, ki jih imam, razpadejo na nogi. Vem, da to zveni, kot da so res že čisto pri koncu, ampak ne, ni tako. Če bom pa še kakšen mesec vztrajala v njih a ne vem, ali bo ta delovna obutev zdržala vse napore, ki jih mora. 

Ko sem prišla domov, je delovna obutev ponovno pristala v zadnjem kotu omare, da se ne vidi in sem raje za danes še pozabila nanjo, ker se mi res tako zelo ne da ukvarjati s tem. Raje bi bila kje na kakšnem prijetnem dopustu in delovna obutev ne bi bila nekaj, kar potrebujem čez dan. Tudi to me čaka. Zelo kmalu tudi. Ampak spet ne tako zelo kmalu, ker imam še veliko dela. Predvsem veliko dela, ker moram še dva tedna delati, preden bo čas, da grem na dopust. Po eni strani to res ni veliko časa, še preden grem, ampak imam še kar veliko dali, ki ga moram opraviti. Zato vem, da mi dnevu ne bodo ravno hitro minevali. Dobra stvar je le ta, da grem na dopust za dva tedna, kar pomeni, da se bom res zelo odpočila. Glede na to, da bom deset dni na potovanji in ostale dni doma, bom končno imela tudi čas, da uredim vse stari, ki jih moram urediti, pa nimam, več energije zanje. Kot na primer za to, da poskrbim, da bo delovna obutev kmalu nova. …

Pospravljanje mojega studia so rešile ročne svetilke, ker ni bilo elektrike

Pospravljanje mojega studia so rešile ročne svetilke, ker ni bilo elektrike

Danes sem pospravljala svoj studio in kot nalašč je ravno takrat zmanjkalo elektrike, tako, da bi brez ročne svetilke težko kaj naredila. Saj bi počakala, da se elektrika vrne, ampak ko sem pogledala na splet, sem videla, da lahko, da bo kar nekaj ur trajalo, preden jo bodo ponovno priklopili. To se mi pa ni dalo čakati.

Vzela sem ročne svetilke in jih prižgala po kotih, da sem imela dovolj svetlobe ter nadaljevala pospravljanje. Toliko časa že nisem naredila generalke, da je bila danes res zadnji trenutek, da se tega lotim in dokončam. Prav nevzdržno je bilo vse skupaj že. Če ne pospravljam studia sproti, se preveč nalagajo stvari, izgubim voljo do dela. Tako se moram pa na vsake toliko časa spraviti, da vse pospravim in dokler ne zaključim vsega, ne odidem ven. Točno to se je zgodilo danes, ko sem bila nekje na sredini in je zmanjkalo elektrike. Imela sem vse razmetano, ampak, nisem mogla pustiti tega na pol. Še dobro, da imam štiri ročne svetilke doma, da sem jih lahko uporabila in sedaj lahko pospravljam naprej. Če ne bom tega naredila danes, ne bom nikoli naredila tega do konca. Najslabša stvar, ki jo lahko naredim, je to, da pustim na pol pospravljen studio zvečer, ker ga zjutraj ne morem popravljati več. Zjutraj raje delam, kakor pa pospravljam. Pospravljam pa najraje popoldan ali pa zvečer. Pa če je elektrika ali pa če je ni. Nimam časa, da se kadarkoli za to odločim, ker imam svoj ritem, ki mi ustreza.

Res ne vem, kako mi je uspelo najti ravno ta trenutek, za pospravljanje, ko je moralo zmanjkati elektrike in sedaj imam slabo svetlobo. Sicer tisto, kar moram videti, vidim, tako, da je po svoje popolnoma v redu. Ni mi pa najbolj všeč, da imam samo svetlobo iz ročne svetilke, ker ni dovolj dobra, kljub temu da jih je več v prostoru.

 …

Včasih je delovna obutev priročna, včasih pa žal ne

Že dva meseca imam generalno čiščenje hiše. Bilo bi sicer dobo, če bi mi pomagala kakšna delovna obutev, ker sem kar bosa, ko sem v hiši. Zelo rada hodim bosa okoli, ko je prava temperatura. Ne vem, kdaj točno sem se navadila na to ali pa se nikoli zares nisem navadila na čevlje. Verjetno sem za vse popolni čudak, ampak meni to predstavlja svobodne noge. To je pa nekaj, kar ne zamenjam za nič.

Včasih je delovna obutev priročna, včasih pa žal ne

Tudi zunaj okoli hiše pogosto hodim, kar bosa. Sosedje me skoraj zagotovo zelo čudno gledajo, ampak se prav nič ne obremenjujem s tem. Nekje sem tudi prebrala, da je bosa hoja po zemlji zel dobra za zdravje. Nekaterim sem to že večkrat rekla, ko so me gledali kakor, da sem padla iz lune, ampak se ni prijelo. Dobro, če bi delala kaj takega, da bi se lahko poškodovala, bi bila delovna obutev zagotovo na mojih nogah, ker poškodb vseeno ne bi tvegala zato, da sem bolj zdrava, ko hodim bosa po travi ali dvorišču. Kadar prenašam, kakšne večje stvari do košev za smeti ali pa na drugo stran dvorišča je delovna obutev, obvezna oprema.

Mi je enkrat uspelo vseeno se poškodovati, ampak to pri meni v šiviljskem studiu, ko sem si zapičila buciko v nogo. To ni bil najbolj prijeten del mojega generalnega pospravljanja. Ampak v stanovanju si pa res ne želim, da bi me delovna obutev, ščitila tako, da sem se morala navaditi, da bucike ne ležijo več povsod, kamor padejo, ampak jih redno pospravljam. Se mi je pa v vseh letih šivanja to zgodilo le enkrat, in to po tem, ko sem mnogo let bila precej neskrbna glede pospravljanja bucik. Res so ležale povsod, kamor so padle, ker se mi jih nikdar ni dalo sproti pospravljati in res nisem videla nobene nevarnosti v tem. Kljub temu da sem bosa hodila po stanovanju. Ampak me da bi bila delovna obutev doma pa vseeno ne bo nikdar šlo.…

Moja radovednost za odstranjevanje znamenj me je pripeljala do zanimivih informacij

Moja pot na delo gre skoraj vedno mimo dermatologije, kjer poteka odstranjevanje znamenj in vedno z zanimanjem gledam, kaj se tam dogaja. Nikoli nisem bila na takšnem posegu in ni videti, da bom kdaj tudi šla. Vseeno me pa zanima, kako to poteka. Sicer vem, da skozi zaprta vrata, kjer se ne vidi ordinacija, ne bom nikoli nič videla.

Me je pa vseeno toliko zanimalo, da sem en dan odšla tja. Nisem sicer imela načrta, da bi se naročila na odstranjevanje znamenj, me je pa zanimalo, kaj imajo še drugega v ponudbi. Ko sem zagledala, da imajo permanentni make up, sem se prav razveselila. Že nekaj časa razmišljam o tem, in ker imajo za ustnice in oči točno to, kar si že nekaj časa ogledujem, sem se pozanimala še o ceni in o referencah. Videla sem tudi, da delajo puder obrvi in to po zelo ugodni ceni. Odšla sem zelo vesela, da me je odstranjevanje znamenj tako zanimalo, da sem stopila tja, ker če ne bi, tega ne bi izvedela. Vseeno sem še gledala druge ponudnike teh storitev in sem že bila skoraj odločena, sedaj moram pa vse skupaj še enkrat premisliti.

Moja radovednost za odstranjevanje znamenj me je pripeljala do zanimivih informacij

Ko sem gleda njihove reference, je bilo res videti izjemno natančno in lepo delo. Ne vem, ali bo premagalo ostale ponudnike, ki sem si jih ogledovala. Imam nekako občutek, da ne bo. Morda je tudi razlika v tem, ker so menda zelo dobri strokovnjaki na tem področju, za odstranjevanje znamenj in verjetno jih je zelo pomembna kvaliteta, pred estetiko, kar pa ne izključuje, da niso pozorni tudi na to. So zelo pozorni namreč. Morda celo bolj kakor ostali ponudniki lepotnih storitev, ki sem jih do sedaj gledala v tem cenovnem razredu. Res nisem pričakovala, da me bo odstranjevanje znamenj pripeljalo do vseh teh koristnih informacij, ki jih imam sedaj.…

Kot bi mignil, so bile notranje žaluzije za moje pisarne naročene

Nisem pričakovala, da bom tako hitro prespala ponudbe za notranje žaluzije in se tako hitro aktivirala, da jih kupim. Najbrž je delno tudi zato, ker mi te stare lamelne zavese res niso več všeč in bi res rada naredila nekaj čim prej, kar bo res lepo.

Sicer sem pa že gledala kaj nekaj možnosti. Gledala sem razne plise zavese, ampak mi ni bila všeč ideja, da bi morala imeti čisto dvignjene, če bi želela videti ven. Nisem se pa spomnila, da bi lahko obstajale barvne notranje žaluzije in še dobro, da sem imela tisti sestanek, kjer sem videla to.

Kot bi mignil, so bile notranje žaluzije za moje pisarne naročene

Po nekaj dneh premišljevanja sem se odločila, za notranje žaluzije in jih naročila. Ko so mi povedali, kdaj bo montaža in dostava sem še isti dan pobrala dol lamelne zavese, ker jih res nisem mogla več gledati. Kljub temu da vem, da bom sedaj en teden brez zaves, mi je bilo čisto vseeno. Samo čim prej sem morala narediti to prvo spremembo, ker je bilo res že neznosno stanje. Naročila sem si sicer malce drugačen odtenek. Moje notranje žaluzije bodo blede turkizne barve, ker mi vseeno tista modra ni bila najbolj všeč. Potrebovala sem neko mirno poživljajočo energijo in ta turkizna mi je najbolj delovala v tej smeri.

Ko sem lamelne zavese odstranila, sem videla, da moram pomiti še okna, ker sem šele po tem videla, kako so umazana. Tega dela nisem bila najbolj vesela, saj sem komaj dva tedna nazaj pomivala okna pri sebi doma in imam še danes skomine na to. Enostavno je preveč dela s tem, in če res ni nujno, se mi res ne da s tem ukvarjati. Žal pa že bom želela, da bo vse tako lepo, kot si želim, bom morala še ta okna pomiti preden, pridejo barvne notranje žaluzije, ki se bodo namestile na ta okna.

 …

Nove keramične ploščice v študentskem stanovanju

Moja kopalnica potrebuje nove keramične ploščice, ne glede na vse. Leta in leta sem odlašala s prenovo kopalnice, krivec za to je seveda denarna stiska, s katero se po navadi sooča vsak študent. Čeprav sem študentka, sem se odločila, da prislužen denar investiram v prenovo kopalnice. Stanovanje, ki mi ga je odstopila babica, je sicer lepo, svetlo in urejeno. Tudi pohištvo je dokaj moderno in zelo lepo ohranjeno, zato sprememba ni potrebna. Kopalnica, no to pa je popolnoma druga zgodba. Stare keramične ploščice so resnično videti že zelo uničene, zato se med njimi nabira tudi plesen. Skušala sem jo ustaviti z določenimi agresivnimi čistili, a žal neuspešno. Po posvetu z mojim očetom sva na koncu prišla do zaključka, da je treba zamenjati keramične ploščice in celotno kopalniško garnituro.

Seveda je ponudnikov, kjer prodajajo keramične ploščice zelo veliko. A sama v sebi dobro vem, kaj hočem in kakšen stil me privlači. Oče mi je celo priznal, da me še nikoli ni videl tako odločeno pri izbiri kopalniških elementov in ploščic. Drugače veljam za zelo izbirčno osebo, velikokrat zelo neodločeno. Prav zaradi tega je bil tako presenečen nad hitro izbiro vsega, kar potrebuje moja nova kopalnica. Če hočem slediti podobi, ki sem si jo ustvarila v glavi, se morem zavedati, da želje veliko stanejo. Oče se je prijazno ponudil, da del stroška krije on, saj se zaveda, da moj študentski račun še ni tako poln. Seveda sem bila navdušena nad njegovo gesto. Hvaležna sem, da imam tako dobre starše.

Največ časa bo pri prenovi treba nameniti zbijanju starih kopalniških ploščic in nameščanju novih. V tem času sem se odločila, da se iz stanovanja umaknem in odidem živet nazaj k staršem. V sebi se tolažim, da ni važno, koliko časa bo trajala prenova, važno je le, da bodo keramične ploščice lepo nameščene in bo končni izgled kopalnice točno takšen, kot sem si ga zamislila. …

Obožujem delo v naravi

Ko sem bil še otrok, smo doma imeli veliko kmetijo, tako da sem rasel v naravi. Bil sem zelo živahen otrok in tako kmalu odšel od doma, da sem si zaslužil prvo plačo. Seveda sem si želel ostati doma, vendar nisem imel te možnosti, ker je doma ostal najmlajši brat. 

Tako sem kupil staro hišo, si ustvaril družino in s svojimi rokami naredil raj. Delal sem vsak dan cele dneve, najprej v službi in potem doma. Narava mi je vedno dala moči, da sem vse zmogel. Spominjam se, kako mi ni bilo težko delati zunaj, enostavno pa nisem mogel biti v hiši. 

Danes sem že v pokoju in imam veliko zemlje. 

Na moji parceli je:

  • Vinograd,
  • Sadovnjak,
  • Ribnik,
  • Vrtovi …

Ker tako uživam v naravi, nimam niti volje, da bi potoval. Marsikdaj mi kdo reče, da naj grem na kakšno potovanje. In če povem po resnici mene, potovanje utrudi. Najbolj srečen sem doma. Naredil sem si svoj raj in sedaj v tem uživam. Moji otroci imajo isto radi naravo in kadarkoli potrebujem pomoč, mi pomagajo. Tako živim tako, kot sem si vedno želel. V mladosti resnično nisem verjel, da bom enkrat imel vse to, kar imam danes. Ja, bilo je težko, sedaj ko gledam nazaj. Takrat, ko sem bil mlad, mi ni bilo težko, sedaj vidim, kaj vse sem sam ustvaril in mogoče ravno zato, vse skupaj še toliko bolj cenim. 

Če se ne počutite dobro, pojdite v naravo, nikoli ne pomislite, da ne zmorete, samo obuti se je treba in iti. Že po kratkem času boste videli, kako narava zdravi. 

Kako je valovitka postala naša priljubljena kritina

Ko smo zgradili vrtno hišo, je bila na streho položena valovitka, ki moram reči, da prav prav lepo prisoji vrni hiški. Niti ne vem, po kakšnem naključju smo prišli do takšne kritine, ampak prav vesela sem, da smo jo našli, ker je bila to popolna ideja.

Sedaj je ta del končno za nami in na vrsti je še pasja hiša, v kateri bi lahko čez poletje bival naš pes. Vrt imamo v celoti zagrajen edino, kakšen prostor manjka, v katerem bi pes lahko užival, če bi bilo čez dan slabo vreme in nad ne bi bilo doma. Pa še glede na to, da je vrtna hiša, ki jo pokriva valovitka tako simpatično izpadla, mislim, da pasja hiša v podobnem stilu lahko podobno lepo izpadla.

Pregledala sem že vse kataloge, kjer so pasje hiše in prav nikjer ni bila nobena taka, ki bi nam bila všeč in bi se lepo podala poleg naše hiše in vsega. Zato smo se odločili, da bo tudi pasja hiša zgrajena in tudi valovitka, je že kupljena, ki bo pokrivala pasjo hišo. Do pomladi je še kar nekaj časa tako, da lahko vse to uredimo v miru. Preden bodo temperature prave, da bo lahko kuža zunaj bo vse to urejeno in nikamor nam ne bo treba hiteti. Do takrat bo pa čez dan sameval v hiši na toplem in hodil z nami na sprehode. Na žalost bo to največ dvakrat na dan, razen čez konec tedna, ko bo malce več časa lahko zunaj. Čez vikende gremo običajno na kakšen daljši izlet in takrat ga vedno vzamemo s seboj. No, v najslabšem primeru, če bi bilo že res lepo vreme, bi lahko začasno uredili prostor tam, kjer je vrtna hiša, ker je še vse prazno. Streho tudi pokriva valovitka in je zagotovo varen pred dežjem. Videti je, da bo od sedaj dalje vse strehe prekrivala valovitka, kakor da druge kritine niti ne obstajajo.…

Pri tridesetih je komaj začela nositi zobni aparat, da si popravi sprednje zobe

Moja sestra je pri svojih tridesetih letih začela nositi zobni aparat, da bi si končno popravila sprednje zobe. Že od majhnega, je imela sprednje zobe rahlo zamaknjene naprej, ampak ko je bila mlajša nikakor ni želela, da bi zobni aparat, nosila, ker je še vedno veliko hodila ven in ji enostavno ni bilo všeč, da bi nosila kaj takega.

Ker nisva veliko na vezi in se vidiva le enkrat na leto približno, mi je bilo prav čudno, ko sva se dobili, da je imela pri tridesetih letih zobni aparat, saj se ga je tako dolgo izogibala. Še bolj me je pa presenetilo, ker je bila blazno vesela, da ga je končno začela nositi. Vsaj glede na to kako se ga je izogibala in ker so ji napovedali, da če bo želela popraviti sprednje zobe, da bodo naravnost, da bo morala zobni aparat, nositi dve leti. Kar je zelo dolgo zanjo. Vedno si želi, da se stvari uredijo kar se da hitro, če ne se jih niti ne spravi urejati. Kar je marsikdaj zelo slabo, saj bi lahko marsikaj več naredila v svojem življenju. Vsaj jaz mislim, da je zelo sposobna v svojem življenju in če bi bila še malo bolj vztrajna in potrpežljiva, kdo ve, kam vse bi lahko prišla.

Trenutno ima zobni aparat, pol leta in se mi zdi, da se ji je malo že popravilo, da ima bolj naravnost zobe. Morda, ji bo celo uspelo, da ne bo potrebovala tega nositi dve leti, kakor so ji napovedal. Res je, da se ne pritožuje kaj preveč, pa vseeno. Menda, da jo je zelo motilo prvih nekaj mesecev, preden se je navadila, ampak sedaj skoraj ne čuti več, da ima karkoli na zobeh. Najbrž je res tako, da se po nekem času telo popolnoma navadi in se tudi zobni aparat, ne čuti po nekem določenem času.